BARBARA

Zavist je stara znanka, ki jo je vsak –kakopak- že občutil na svoji koži.

Poznam pa ljudi, ki jih to neprijetno občutje preganja do takšne mere, da se ga niti ne zavedajo. Kljub samozavestnemu nastopu imajo narahljano samopodobo in skozi besede se borijo za nenehno nadvlado. V določenem trenutku so celo prepričani, da jo imajo!

Zavist ima bledo polt in opravljiv jezik. Španski pisatelj Cervantes je zavist poimenoval kot »razjedo« vseh kreposti in vir velikega zla. Dejal je, da »imajo vse razvade nek poseben čar, zavist pa je le vir nezadovoljstva, očitkov in jeze«.

No, kdo nenehno (in nevede) išče slabosti pri drugem, o njih razglablja ali celo razpravlja? Srečen človek? Prosim lepo.

Pa ni dober avto tisti, ki obraz barva na zeleno, niti status v službi… ali če gremo še dlje – simpatičen nasmeh ali dobri joški. To, da se nekdo dobro počuti v svoji koži in uživa v trenutkih vsakdanjika – to je tisto, kar bi nekateri radi zrušili. Kakšna ironija. Ravno to bo zrušilo njih.

Ja, zavist je kazen sama po sebi!

Jaz se pa tako dobro počutim!

Kultna punčka Barbie (kaj punčka, prava baba!) jih ima že krepko čez štirideset. In z leti postaja vedno bolj divja…

Plastična plavolaska - njeno polno ime je Barbara Millicent Roberts - je zaživela leta 1959 in predstavlja svojevrsten fenomen v industriji igrač. Je punčka, ki ni videti kot otrok.

Njena idejna mati, Ruth Handler si jo je zamislila, ko je svojo hčer Barbaro opazovala, ko je svojim papirnatim igračam dajala vloge odraslih oseb. V vseh naslednjih letih se je Barbie razvijala. Sledila modnim smernicam, prestala je padec Berlinskega zidu, zamenjala nekaj družbenih ureditev in pričesk, pri tem pa si razširila krog prijateljev po vsem svetu. Največja pridobitev je nedvomno njena slabša polovica – Ken, ki se ji je na njeni življenjski poti pridružil leta 1961. Zgradila sta Baribie hišo, kupila Barbie avto…

Najbolje prodajana plastična lutka v zgodovini je bila (in je še vedno!) deležna nizkih udarcev o njenih oblinah, ki naj bi bile vzrok za anoreksije pri številnih odraščajočih dekletih, katerih vzor je prav ona. Obsojena za krivo pa je bila še za druge travme, ki naj bi jih prizadejala njena podoba.

                       (Barbie leta 1959)

Barbie koraka s časom. Od princeske do…

Žrelo sodobnega časa je pogoltnilo tudi barbiko. Lepotička ni doživela le stilske preobrazbe, ampak je na glavo postavila tudi način življenja. Ken je preteklost, ob ločitvi mu je pobrala večino premoženja, obiskala frizerja, opustila imidž bjonde ter se prepustila eksperimentiranju. Naša frajla danes počne vse mogoče…

Zato ni čudno, da se pojavljajo napisi kot so: »Barbie is a slut.« Ali pa: »I hate Barbie , because that bitch has everything!«

Utrinek iz pravkar prebrane knjige…

“Pogosto slišim praviti, da tistega, ki se je predolgo mudil zdoma, žene nazaj v njegov pesjak edino potreba, da bi se polastil svojih korenin, jih iztrebil iz zemlje in si jih prisvojil z vivisekcijo. Korenine?… Nismo drevesa, smo ljudje. Ljudje, nastali iz semena, in semena ostajamo za večno. Če sploh kdaj, je edini kraj, kjer smokdajkoli pognali korenine, materin trebuh…

…še naprej hočem biti seme. Biti hočem svoj izvor in svoj konec. In nočem zgniti znotraj nobene zemlje, rada bi, da me vedno nosi veter.”

Vonj tvojega diha, mlade pisateljice Melisse P. je zgodba o prevzemajoči ljubezni in uničevalni strasti. Zgodba je polna temne obsesije, ki jo žene Melissin edinstveni glas.

“Vem, da ti pred vrati ne bi smela pustiti tistega grdega sporočila, kačji pastir, a kaj naj bi naredila, v moji krvi je zapisano, da moram uničiti vse tisto, kar me hoče uničiti…

Mi lahko razložiš, zakaj hudiča imaš tisti dve rdeči pikici na krilih? Si mislil, da boš šel mimo neopažen, si hotel biti vzvišen, se zdeti privlačen?”

Ne spomnim se prav dobro, kdaj so mi sloni prirasli k srcu. V vseh možnih oblikah. Sloni kot majhni ali večji leseni kipci. Plišasti. Slon kot stojalo za CD-je, obesek na verižici, prtiček na mizi ali sponka v laseh. Slonček za srečo.

Stari prijatelj (kjerkoli je že, upam, da mu gre dobro!) me je v nekem obdobju dobesedno zasul s sloni. Najprej mi je prinesel obesek za ključe. Sledila sta dva večja, izrezljana iz lesa. Nato še en večji in en iz blaga. Pa knjiga Agathe Christie Sloni si zapomnijo. In nazadnje, preden so se najine poti razšle, mi je podaril še velikega slona iz usnja. Verjamem, da mi je privoščil le najboljše…

Svojim slonom sem želela poiskati globji pomen in v knjigi o simbolih našla tole:

Sreča in veselje: Slon (in tudi krava) v Indiji simbolizirata srečo in imata že stoletja osrednjo vlogo na praznovanjih in slovesnostih. Na njegov rojstni dan paradirajo po ulicah Bombaja bogato okrašene podobe razigranega hindujskega boga Ganeše s slonovo glavo.

Bogastvo: Slon je starodavni simbol blagostanja v Indiji, kjer je za lastnika znak bogastva.

Znanje in učenost: Zaradi svoje bistroumnosti in dolgega življenja je slon v Indiji postal pomemben simbol razumnosti. Takšne povezave je mogoče najti tudi med nekaterimi Afriškimi ljudstvi. Ganeša predstavlja svetovno modrost v IndijskemPanteonu in je patron knjigotrštva.

Dobrota: Slon v Indiji uteleša cel spekter vrlin verjetno zato, ker je bil Ganeša, bog s slonjo glavo, začetnik pisanja in zato tudi uradnikov. Od tod tudi simbolna povezava med slonom in lastnostmi oziroma cilji dobrega vodstva, še posebej z modrostjo, razumnostjo, bistroumnostjo, mirom in uspešno žetvijo.

In potem me je zanimalo še več o Ganeši, bogu s slonjo glavo…

Legenda pravi: Šiva in Parvati sta nekega dne svojima sinovoma Ganeši in Murugi rekla, da bosta podelila blagoslov modrosti tistemu, ki bo najhitreje prišel okoli sveta. Muruga, ki je vitek, je takoj zajahal svoje vozilo (pava) in izginil v daljavi. Ganeša, ki je bolj debel in ima za svoje vozilo podgano, pa se ni niti premaknil. Čez nekaj časa je začel krožiti okoli svojih staršev. Ko sta ga vprašala, zakaj je to naredil, je rekel, da sta onadva Bog, ki je vseprisoten, vseveden in vsemogočen. Ko je šel okoli njiju, je s tem šel tudi okoli sveta. Šiva in Parvati sta bila z odgovorom zadovoljna in mu podarila blagoslov modrosti.

Slonova glava simbolizira več stvari. Slon, čeprav največja in najmočnejša kopenska žival, je vegetarijanec, človeku, ki mu pripada, pa je lojalen in zvest tudi za ceno svojega življenja. Ko hodi po džungli, s tem naredi pot za vse ostale živali, zato je oboževan kot tisti, ki odstranjuje ovire v življenju, materialne in duhovne. Ganeševo vozilo podgana je znano po tem, da se zelo dobro giblje v temi, kar simbolizira temo neznanja. Ganeša pa je tisti, ki je zunaj neznanja in pelje človeka iz teme na svetlobo ter tako razsvetli um.

Naj dodam samo še to: Vsi moji sloni imajo rilce obrnjene proti oknu. Vir, da to pomeni dodatno srečo, je film Frankie and Johnny.

Michael in Linc bežita iz zapora…

Mene je nadaljevanka Prison Break, ki se je sedaj naselila na POP TV zasvojila že lansko poletje. Komplet prve serije, zapečen na disku, nama je prinesel Marko in o njej govoril z neverjetnim entuziazmom. Sami superlativi. Prvi del sva pogledala zgolj iz radovednosti in se pred tem norčevala iz njegovega navdušenja. “A un tip je kar po celem telesu tetoviran? Kaj takegaaa? Ha, ha…”

Isti večer pa je manija ugriznila še v naju. Prvi del. Pa poglejva še enega. Pa še enega. Enega še, potem greva pa res spat. Po prisegi, da po naslednjem pa greva čisto zares spat, sva pogledala še tri nadaljevanja. Zjutraj sva zajtrkovala pred tevejem, čez dan si malo spočila oči, zvečer pa nova porcija. In v treh dneh zaključila s prvo serijo.

Potem sem zastrupila še Rebeko. Podobna zgodba.

Drugo serijo, ki se sedaj odvija v Ameriki uživava po delčkih. Ni bilo potrpljenja, da bi počakala do zaključka in si jo potem privoščila v enem kosu.

Liki so odlično oblikovani, na čelu z Wentworthom Millerjem in Dominicom Purcellom, vendar je PB še veliko več kot to…