BARBARA

Življenju ne moremo dati več dni,

lahko pa damo dnevu več življenja.

Zgodbica, vredna, da jo objavim…

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal, »Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?« Roke so se začele dvigovati.
 
Dejal je, »Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.« Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak. Vprašal je, »Kdo si ga še vedno želi?« Roke so bile še vedno dvignjene. 
 
»Dobro,« je odgovoril, »Kaj pa če naredim tole?« Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati in ga pohojati. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. »Kdo si ga želi sedaj?« Roke so bile še vedno v zraku. 

»Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,« je dejal, »ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev.«

V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi…zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi.

Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali kogar poznamo, temveč od tega, KDO SMO MI.

Dolgo vroče poletje je zame končano. Danes zjutraj sem jo spet mahnila v službo. Verjamete ali ne - z veseljem! Ja, vem… kmalu sama sebi ne bom verjela, da sem že težko pričakovala prelom prilagajanja sami sebi. Velik kup prebranih knjig sem že vrnila knjižnico.  Slovo od “počitnic” sem obeležila v nedeljo v Logarski dolini. Vse fotke so pod cenzuro, tako, da nič ne morem obesiti na blog.  Je bil pa krasen izlet, poln sproščujočih vdihov in smeha.

Zdaj pa je čas za….  Smokije (tiste ta rdeče, Kraševe).

Evo mene. Nisem bila daleč. Pravzaprav ves čas v bližini. In ves čas se dogaja. Menja se vreme. Menjajo se oblačila, tudi prijatelji. Lepo je loviti avgustovske sončne žarke in odštevati dneve do konca dopusta. Vse je v spreminjanju.

Lepo je…

Sonce ne dela razlik.

Vsakdo mu je simpatičen.

Kjer sije sonce srca,

je vsak človek vreden truda.

(Phil Bosmans)

Življenje se ne meri po tem, koliko vdihov naredimo, ampak po trenutkih, ki nam jemljejo sapo.