BARBARA

Včasih se zbudimo v jutro, ki obeta toliko nadzemeljskega, eno samo hrepenenje, ki nas dviga tja, da vemo, da je življenje enkraten privilegij, da je življenje tako lepo, da vse kar se zgodi, se mora zgoditi, da vse mora biti točno tako kot je in da ima življenje verjetno višji smoter.

Da jutranji sončni žarki in meglice nad ravnicami že dvigujejo naše strahove in se veselimo novih obetov kot otroci, ki se predajo trenutku in se brezskrbno igrajo. Prepustiti se igri življenja, veseliti se novih izzivov, zavedati se vseh svojih potencialov, svojih izkušenj, iz porazov kovati nove preizkušnje…

To enostavno moramo najti v sebi - poiskati svoje nagibe, svoja veselja in plavati s tokom proti novemu dnevu kot čaru nedoseženega, kot k nečemu, kar nas še čaka z vso svojo nepredvidlivostjo in čarobnostjo.

Po krajšem oddihu sem zopet tukaj. Sem se hladila med borovci pri naših južnih sosedih. Jedla ražnjiče in burek in se lovila z valovi. Kratko ali sladko!

Zdaj pa zopet plavam v koroški vročini… aj, aj , aj…

Veliki duhovi razpravljajo o idejah. Povprečni duhovi razpravljajo o dogodkih. Mali duhovi razpravljajo o ljudeh.

Vsak od nas je hudičevo butast vsaj pet minut vsak dan.

Modrost je v tem, da te meje ne prekoračimo.

Drmagnum me je pofočkal. In naloga »Otroške sanje« je opravljena.   

1. Sanjala sem, da lahko splezam na najvišje drevo. Po nekaj neuspelih poskusih mi je uspelo prilesti do sredine.

2. Sanjala sem, da imam črne lase in črne oči. Hvala bogu, sprijaznila sem se svetlimi lasmi in modrimi očmi in ugotovila, da se blondinke bolj zabavajo.  

3. Sanjala sem, da lahko ujamem mavrico. Ujela sem jo v fotoaparat.

4. Sanjala sem, da živim v Barbie hiši. Zdaj so te sanje na dobri poti k uresničitvi. Vključno s Kenom.

5. Sanjala sem, da me ni ničesar strah. Neuresničeno.

6. Sanjala sem, da cenim vse kar imam, karkoli že imam. Uresničeno.

7. Sanjala sem o hišici na morju. In to še vedno počnem… 

Nikogar ne bi rada izpostavila za nadaljevanje naloge. Bom pa z veseljem spremljala vaše bloge in pokukala tudi v vaše sanje.

Za danes malo Pavčka…

Če biva pek v opeki,

se skriva v mraku rak,

potem je lek v obleki

in v vlaku lak.

Če je v kravati krava,

v rabarbari barbar,

potem uboga para tava

pod paro in išče par.

Če ton v zatonu tone,

bonton kot roka gre v rokav,

potem je Tonetov na tone

in v vsakem pavčku pav.

 Delček sveta, ki bi ga tudi jaz želela ohraniti…

Tibet leži v osrčju Azije, površina dežele je 2,5 milijona km2. Najvišje gore sveta, prostrana nerodovitna planota in velike doline rek so domovina šestim milijonom Tibetancev.
Tibet je sestavljen iz treh provinc - Amdo (sedaj razdeljen med kitajske province Qinghai, Gansu in Sichuan), Kham (večinoma razdeljen med kitajske province Sichuan, Yunnan in Qinghai) in U-Tsang (skupaj z zahodnim delom Khama ga Kitjaci imenujejo “Tibet Automous Region” - Avtonomna pokrajina Tibet).
 Avtonomna pokrajina Tibet (TAR) obsega manj kot polovico zgodovinskega Tibeta, leta 1965 so jo ustvarili Kitajci. Pomembno se je zavedati, da ko kitajski uradniki in publikacije uporabljajo izraz “Tibet”, s tem mislijo le TAR.Danes, ko Kitajci še naprej ilegalno zasedajo visoke planjave Tibeta v centralni Aziji, se Tibetanci soočajo s popolnim uničenjem svoje kulture, vere in okolja.
Od kitajske invazije leta 1949 je bilo ubitih približno 1.200.000 Tibetancev in več kot 130.000 jih je pobegnilo v Nepal, Indijo in druge države, kjer še vedno živijo kot begunci. Pet milijonov Tibetancev, ki so ostali v Tibetu, doživlja nekatere najhujših zlorab človekovih pravic in uničevanja okolja na planetu. Kljub temu se po 50-ih letih okupacije niso odpovedali upanju in nenasilnemu boju za svoje pravice.
Danes je v Tibetu več Han Kitajcev kot Tibetancev, tako da so Tibetanci postali manjšina v lastni deželi.

In zakaj nas skrbi Tibet? V Tibetu se je skozi stoletja razvijala znanost duha, prav ta pa manjka zahodni kulturi, ki se je skoraj v celoti usmerila v materialni napredek in tako zaradi nesmotrne porabe surovin in uničevanja okolja ogrozila prihodnost človeštva.

Malo me je pokopalo pod službene obveznosti. In sem v preostalem času postala lenivec. Za kratek čas, upam! Še en teden pa bom fraj. Bog ne daj, da rečem, da imam počitnice. V prosveti je to za zaposlene nenapisano prepovedan izraz. Naj bodo počitnice, al’ pa dopust, važno je, da nekaj časa ne bo zgodnjega vstajanja in odhajanja v službo. Iz postelje bom zjutraj skozi okno štela sončne žarke. Zajtrkovala bom eno uro, brala poceni knjige in  risala s pastelkami.

Pravijo, da je naša zaposlitev odlična, edini minus so prepogoste prekinitve počitnic. Ups, dopusta!

Kako naj mi to uspe ?

Pravijo, da moramo vsak dan pojesti jabolko in banano zaradi kalija. Pa
tudi pomarančo zaradi vitamina C. In obvezno spiti skodelico zelenega
čaja(brez sladkorja, da ne bi dobili sladkorne bolezni) za zmanjšanje
maščobe v krvi. Vsak dan moramo popiti dva litra vode (tako je, in jo potem polulati, kar podvoji čas, ki smo ga doslej preživeli na WC-ju).
Vsak dan moramo pojesti vsaj en actimel in en jogurt, da bi dobili vse
dobre bakterije, za katere nihče ne ve, kaj točno so, toda če si ne
priskrbiš vsaj milijona in pol teh bakterij, boš že videla vraga.
Vsak dan je treba vzeti en aspirin za zaščito pred infarktom in popiti
kozarec črnega vina, prav tako proti infarktu. Pa kozarec belega za
živčni sistem. In kozarec piva, ne vem več, za kaj. Če jih popiješ hkrati,
te lahko možganska kap, vendar se ne sekiraj, ker tega sploh ne boš
opazila.
Vsak dan je treba jesti balastne snovi. Mnogo, mnogo, ogromno balastnih
snovi, dokler se ne pokakaš za celo vrečo.
Vsak dan 4 do 6 obrokov, lahkih, pri čemer ne smeš pozabiti, da moraš
vsak grižljaj stokrat prežvečiti. Samo za prehrano porabiš 5 ur. In ja, seveda, po vsakem obroku si je treba umiti zobe, tudi po jabolku,
actimelu, banani, balastnih snoveh. In to vse dokler imaš zobe v ustih,
ne pozabi pa na zobno nitko, masažo dlesni in izpiranje z ustno vodico. Dobro bi si bilo urediti kopalnico, mogoče postaviti vanjo CD predvajalnik
in televizijo, kajti glede na vodo, balastne snovi in zobe boš v njej
preživela veliko, veliko časa.
Spati moraš 8 ur, delati pa več kot 8, plus 5 za hrano, to je 21.
Ostanejo ti 3 ure, če ni prometnih zastojev. Po statistikah
gledamo TV povprečno 3 ure dnevno. Zdaj tega ne moremo več, ker moramo vsak
dan hoditi vsaj pol ure (nasvet: po 15 minutah se obrni, sicer iz pol ure
nastane cela ura). Negovati je treba prijateljstva, ker so kot rastlinice, in z njimi se je treba ukvarjati vsak dan. Najbrž tudi takrat, ko greš na potovanje.
Med drugim moraš ostati informirana in brati najmanj dva dnevnika in nekaj revij, da bi imela kritična stališča. Seksati je treba vsak dan, pa brez rutine; biti moraš inovativna, kreativna in znova osvajati. Za vse to potrebuješ čas. Da ne govorimo o tantričnem seksu.
Treba je imeti čas tudi za stik z naravo, pranje tal-posode-perila, da
ne govorimo o tem, kaj vse je treba, če imaš domačo žival ali otroke.
Račun pokaže, da za vse to potrebuješ najmanj 29 ur.
Edina možnost, ki jo imaš, je, da delaš nekaj stvari
istočasno, na primer: Prhaj se s hladno vodo in imej pri tem usta odprta, tako boš popila 2
litra vode. Medtem ko greš iz kopalnice z zobno ščetko v ustih, istočasno
seksaj (tantrično) s partnerjem, ki gleda TV in bere časopis, medtem ko ti
pomivaš tla. Imaš eno roko prosto? Pokliči prijateljice! In sorodnike! Popij vino (po pogovoru s sorodniki je to nujno).
Uuuuuuh!

Zdaj bom končala, kajti med jabolkom, jogurtom, pivom, prvim litrom vode in tretjim obrokom z dnevnim odmerkom balastnih snovi ne vem več, kaj je še treba narediti, vendar moram nujno na WC.
Mogoče bom prihranila nekaj minut, tako da si bom mimogrede umila zobe.

Malo sem brez idej in inspiracije, zato bom spet pripopala en vic… Če ga je že kdo objavil – brez zamere, sicer se pa nasmejte…

Pride James Bond v en fancy lokal in pri baru sreča čudovito, dolgonogo,
dolgolaso in na pravih mestih zaobljeno lepotico.
Vrže ji dolg pogled, nato pa pogleda na uro. In tako se nekajkrat.
Pa ga ogovori lepotica: Kaj pa je tako zanimivega na uri?
In odvrne James Bond: Ah, tole je najnovejši model ure.
Z njo komuniciram preko alfa žarkov.
Lepotica: A ja? Kaj ti pa reče tvoja ura?
Bond: Ravnokar mi je povedala,da ne nosiš spodnjih hlačk.
Lepotica rahlo zardi, potem pa reče: To pa ni res.
Saj imam spodnje hlačke.
Bond pogleda uro, jo potrka in prinese k ušesu.
Nato pa reče: Jebenti, pa res prehiteva za eno uro!